KSENON ŽAROMETI

Pomembno vlogo pri razvoju igra tudi zavest in zavedanje o varnosti v cestnem prometu ter statistično potrjeno dejstvo, da se največ prometnih nesreč zgodi ob zmanjšani vidljivosti.  

 

Skozi več kot stoletje dolg razvoj avtomobilizma se je avtomobilski žaromet neverjetno spremenil. Prva znana avtomobilska vožnja, ki se je zgodila avgusta leta 1888 na severozahodu današnje nemške zvezne dežele Baden-Württemberg, je potekala brez uporabe luči, ker jih avto preprosto ni imel. Seveda avto, s katerim se je Bertha Benz odpeljala na 100 km oddaljen obisk sorodnikov, ni bil takšen kot danes, pa naj si gre za obliko ter nekaj poglavitnih komponent, ki jih danes poznamo kot samoumevne.     

 

Svetilnost prvih žarometov bi danes našli na praktično zanemarljivih delih osvetlitve sodobnih avtomobilov. Kar sploh ni posebno presenečenje, ob zavedanju, da so za prve luči na avtomobilih uporabili petrolejke, ki so pred tem kočijam razsvetljevale temo pot . Prve daljne sorodnike današnji luči so na avtomobile namestili na začetku minulega stoletja. Cadillac je takrat acetilenske luči nadomestil z električnimi. Poleg tega je Cadillac takrat vpeljal novost, ki jo poznamo še danes : preklop med dolgimi in kratkimi lučmi. 

 

Žarnice, ki jih danes množično uporabljamo, to je halogenske žarnice, je leta 1963 predstavil konzorcij evropskih proizvajalcev žarnic za avtomobilske luči. Nadeli so jim oznako H1. Takrat se je začel postopen prehod od do takrat množičnih klasičnih žarnic z žarilno nitko, do danes najbolj množičnih halogenskih žarnic. Halogenske žarnice so v goli osnovi enke kot klasične žarnice z žarilno nitko. Razlika je v plinu znotraj žarnice. Pri klasičnih žarnicah je zrak, pri halogenskih pa mešanica zraka in halogenskih plinov. Prednost halogenske žarnice je v višji svetilnosti. Doseže jo z večjo temperaturo žarjenja.

 

 

Na naslednji preskok v razvoju je bilo potrebno počakati slabi dve desetletji.  Leta 1991 je BMW na takrat aktualno serijo 7 prvič vgradil ksenonske žaromete. Ksenon je bil odkrit slabo stoletje pred tem, gre pa za brezbarvni plin, brez vonja. Ksenon žarnice za razliko od halogenskih in klasičnih žarnic nimajo žarilne nitke, ampak obločni plamen. Ta poteka med dvema elektrodama skozi plinsko atmosfero. Svetilnost ksenonski žarometov poteka prek treh faz. Prva faza je vžig. Pri tem visoka napetost povzroči nastanek iskre, ki jonizira plin ksenon. Ogrevanje je druga faza, pri tem nadzorovana preobremenitev poskrbi  hitro ogrevanje na delovno temperaturo. Tretja faza je obratovalna faza, kjer se obremenitev iz druge faze zmanjša, barva svetlobe in količina svetlobe sta konstantni. Prednost ksenon žarometov je očem prijetna svetloba, učinkovitejše osvetljevanje cestišča ter daljša življenjska doba.  Življenjska doba je v povprečju 2 leti za halogensko ter 5 let za ksenonsko žarnico. Proizvajalci v podrobnejših opisih tehničnih specifikacij vozila življenjsko dobo žarnic označujejo s številom ur. Podatki se od proizvajalca do proizvajalca razlikujejo. V primerjavi z klasično halogensko žarnico porabi manj energije ob proizvedeni večji svetlobi. Dokazano so tudi varnejše v prometu, ker vozniki hitreje in natančneje reagirajo na dogajanje ob cesti. Slabosti ksenon žarometov je, da potrebujejo več prostora pri vgradnji, masa je večja, preklop med dolgimi in kratkimi lučmi deluje z zamikom, zajetnejša krmilna  elektronika potrebuje več prostora, kar ni najbolj ugodno povsod, kjer je prostor za namestitev omejen (npr. motorna kolesa), cena ksenon žarnic tudi ni najnižja, čeprav je trend  cenovnega razmerja v primerjavi z halogensko žarnico v  konstantnem nižaju cene.  Pri uporabi potrebuje ksenon žarnica nekaj privajanja, saj marsikaterega uporabnika prvič preseneti časovni zamik pri vklopu, pa čeprav je komaj omembe vredna. Zakasnitev je posledica vgrajenega varnostnega elementa, ki skrbi za ustrezno  napetost.  Pri prenizki napetosti se žarnica ne prižge, ampak zgolj takrat, ko alternator polni akumulator z ustrezno napetostjo.  

 

 

Najpogostejše vzroke ne delovanja ksenon žarnice gre iskati v dotrajanosti ali varnostnem izklopu delovanja žarnice. V prvem primeru je potrebno žarnico zamenjati, v drugem je napaka lahko na spremljajočih elementih : alternatorju, kontaktu, varovalki.

Med poglavitnimi napake, ki jih lastniki slovenskih vozil s ksenon žarometi počnejo izstopata predvsem : vžig vozila s stikalom luči na poziciji glavnih žarometov, kar ima za posledico napetostni sunek ter  menjava zgolj ene žarnice, to je zgolj tiste, ki je odpovedala, kar ima za posledico različno svetlobo.

 

Zadnja razvojna stopnja so LED in laserski žarometi. Nastali so v podobnem tempu razvoja, torej z zamikom  dve desetletji.   Osnovo LED žarometa predstavlja polprevodniška LED dioda.  Sestavljen je iz večjega števila majhnih LED svetil, ki so poljubno, bolje rečeno oblikovnim zahtevam primerno nameščeni, poljubno je prek nadzorne elektronike moč nadzirat in krmilit njihovo delovanje.  Laserski žarometi  trenutno delujejo v kombinaciji z LED žarometi.  Delovanje laserskega žarometa omogoča več laserskih integriranih vezji z oddajanjem laserskih žarkov, ki se s pomočjo zrcal združijo v en žarek ter usmerijo v lečo.  Flourescentni fosfor leče se na lasersko svetlobo odzove tako, da zažari v difuzni beli svetlobi, ter se preko odboja na reflektorju usmeri na cestišče. Poglavitne prednosti laserske tehnike so bistveno daljši domet snopa dolgih luči, manjša poraba energije, ter manjše dimenzije žarometa. 

 

 

Za zaključek lahko ugotovimo, da  je značilnost sodobnih žarometov njihova učinkovitost. V prvi vrsti je to močan in enoten svetlobni snop. Pod učinkovitost sodobnih žarometov  lahko štejemo tudi : enostavnost uporabe, dinamičnost svetlobnega snopa in moči, prilagodljivost, ter samostojno preklapljanje med dolgimi in kratkimi lučmi.  Enostavnost uporabe pomeni, da voznik lahko po lastni presoji, hitro in enostavno poseže v delovanje luči. Pod dinamičnost svetlobnega snopa in moči štejemo vrsto situacij, kjer lastnosti presegajo zmogljivosti  klasičnih žarometov. Takšne situacije so prilagajanje svetlobe udeležencem  v prometu  pred vozilom, v nasprotni smeri vožnje ali ob vozišču. Prilagodljivost je prilagajanje svetlobnega snopa vremenskim razmeram ter različnim karakteristikam vožnje,  ki jih na kratko lahko označimo kot  : mesto, izven mesta ter avtocesta. Samodejni preklop med dolgimi in kratkimi lučmi je novost uporabljena na dražjih vozilih, množičnost uporabe je podobno  kot pri vseh ostalih stopnjah razvoja pogojena z več faktorji, predvsem pa odmaknjena v prihodnost. 

 

Podobno je z prihodnostjo treh najpogostejših  vrste žarometov : halogenski, ksenon in LED. Halogenski je danes klasična in najpogostejša izvedba, bolj zahtevni izbirajo med ksenon in LED tehniko. LED tehnika je danes v očeh mnogih bolj napredna, večji potencial v prihodnosti ima ksenon žaromet.