Triki in nasveti kako prihraniti pri avto servisu

Osnovno vodilo, bolje rečeno želja po prihranku, mora lastnika spremljati in voditi že ob samem nakupu avtomobila.  Poglavitna pri tem je modra izbira motorja in pogonskega sklopa ter drugih komponent, ki predstavljajo tako imenovani potrošni material. Potrošni material je oznaka za avtomobilske dele, ki so zaradi karakteristik bolj podvrženi obrabi kot drugi deli. Za lažje razumevanje si lahko kot primer vzamemo pnevmatike in pločevino. Pločevina ima veliko večje možnosti, da se v celotni življenjski dobi avtomobila ne bo zamenjala nikoli, med tem ko bomo pnevmatike lahko menjali tudi vsako leto ali celo prej.

 

Motor je del pogonskega sklopa, ki v največji meri prispeva k delovanju avtomobila, ter je kot tak podvržen obrabi sestavnih komponent. Prihranek pri vzdrževanju avtomobila se začne z izbiro motorja ob nakupu. Bistvene razlike med motorji v ponudbi, ki lahko pomeni večje ali manjše prihranke so :  tehnična naprednost, izkoristek, zahtevnost izdelave, delovanja ter vzdrževanja. 

 

Tehnično napredni motorji so novejšega datuma, od prve prestavitve je minilo malo časa. Pozitivne lastnosti takega motorja so v lastnostih izraženo sledenje trendu boljšega izkoristka, manjše obremenitve okolja ter željo po manjših stroških vzdrževanja.  Slaba stran novejših motorjev je, da se še niso preizkusili na dolgi rok, predvsem glede zanesljivosti, zahtevnosti in cen vzdrževanja. Starejši motorji so s tega vidika ravno obratno, glede zanesljivosti in zahtevnosti preizkušeni, ve se za okvirne stroške na daljši rok, morebitne težave, možne napake in odpovedi. Slaba stran starejših motorjev je slabši izkoristek in ekologija. Koliko šteje katera od navedenih lastnosti mora lastnik sam ocenit. Najboljša referenca je testna vožnja ter izkušnje serviserjev in lastnikov enakih modelov.    

   

               

V poglavju pričakovanih lastnosti motorja največkrat štejejo zahteve kot so : namen vozila, število potnikov, število dnevno prevoženih kilometrov in podobno. Na žalost se glede stroškov vzdrževanja razmeroma malo kupcev dodobra informira. Praktično to pomeni, da ob nakupu malo kupcev razmišlja ali sprašuje o ceni vzdrževanja v predvideni življenjski dobi, za razliko  od pozornosti, ki jih posvečajo tako lastnostim kot zahtevah v smislu ali bo avto namenjen za krajše, mestne relacije, ali bo vozil na daljše relacije. Pri avtomobilu, ki bo vozil večinoma kratke in mestne relacije ter prevažal večinoma težo odrasle osebe ali dveh, je v smislu nižanja stroškov modro razmisliti o izbiri osnovnih motorjev v ponudbi, ki so s tehnično razvojnega vidika starejšega datuma. Statistika porabe govori o tem, da so tehnično starejši agregati lahko novejšim še vedno konkurenčni pri  porabi, hkrati pa cenejši ob tako nakupu, kot vzdrževanju.  Stroške porabe in vzdrževanja preverimo po zgoraj navedenih vzorcih. Pri avtomobilih, ki vozijo na daljše relacije je strošek goriva pomembnejši, kot pri avtomobilu, ki vozi na krajše relacije. Tehnično starejši motorji so tu načeloma v slabšem, podrejenem položaju v primerjavi z novejšimi motorji. Poleg ugodnejše porabe je med novejši motorji ponudba takšnih, ki zahtevajo manj vzdrževanja na račun daljših servisnih intervalov. 

 

Izbira med ponudbo je pogojena z individualnimi zahtevami. Za recimo 30.000 km letno nekateri prisegajo na manjša vozila segmenta B ali celo A, drugim že segment C ni dovolj dober in posegajo po segmentu D ali celo E. Razlike med tehnično novejšimi in starejšimi motorji se večajo s prestopom v višji avtomobilski razred , večanjem števila potnikov in drugih obremenitev ter višanjem povprečnih potovalnih hitrosti. V segmentu C tako najdemo ponudbo vozil, ki so bolj ekonomična kot vozila segmenta B, na račun tehnično novejših agregatov in pogonskega sklopa . Ob že omenjeni slabost tehnično novejših motorjev, ki izvira iz pičlih izkušenj, velja kot rešilno bilko omeniti tako imenovane množične motorje. Gre za motorje, ki so (naj) bolj pogosta izbira kupcev med vso ponudbo na trgu. Razlike so velike, saj množični motorji na EU trgu v nekaj letih dosežejo številko milijon proizvedenih enot, med tem ko so manj množični motorji proizvedeni v bistveno manjši nakladi. Prednost množičnih, tehnično novejših motorjev v smislu nižanja stroškov vzdrževanja je, da se morebitne napake prej odkrijejo, ter na ta način najde optimalne rešitve tako pri proizvodnji kot vzdrževanju.

 

 

Poglavitne lastnosti motorja, ki vplivajo na cenejše ali dražje vzdrževanje so kot rečeno odvisne od tehnične naprednosti motorja. Tehnično starejši motorji so največkrat tako imenovani atmosferski motorji z dvema ventiloma na valj,  sodobnejši imajo tri, štiri ali pet ventilov na (vsak) valj.  Njihova naprednejša različica so prisilno polnjeni motorji, ki jim pogovorno pravimo turbo motorji. Prisilno polnjenje mešanice zraka in goriva pri njih največkrat zagotavlja turbina in spremljajoča tehnika. Z vidika vzdrževanja je razlika med naštetimi agregati v zahtevah pri vzdrževanju, začenši z motornim oljem, njegovimi lastnostmi ter ceno. Najmanj zahtevni in cenovno najbolj ugodni so atmosferski motorji z dvema ventiloma na valj, nekoliko bolj zahtevni so atmosferski motorji z več ventili na valj, najzahtevnejši z vidika motornega olja so prisilno polnjeni motorji. Ob tem velja dodati, da so atmosferski motorji z dvema ventiloma na valj že redkost na trgu novih vozil.

 

Poleg kvalitete motornega olja je z vidika vzdrževanja pomembna razlika med motorji v servisnem intervalu. Pri tem se bodoči lastnik avtomobila odloča med različnimi tovarniško predpisanim in individualnim servisnim intervalom. Tovarniško predpisan servisni interval je največje dovoljeno število prevoženih kilometrov med dvema servisoma, ki ga predpiše proizvajalec. Njegovo upoštevanje je pogoj za zagotavljanje garancije. Med servisnimi intervali so precejšnje razlike, saj je največje število prevoženih kilometrov lahko 2x do 3x večje oziroma manjše. Posledično so različni stroški vzdrževanja.

 

 

 

 

Število prevoženih kilometrov pri individualnem servisnem intervalu za razliko od proizvajalca določi lastnik sam. S tem lahko zavestno krši garancijske pogoje in se posledično lahko odpoveduje delnemu ali celotnemu  kritju stroškov popravila s strani proizvajalca na račun slabe kakovosti vgrajenih materialov, konstrukcijskih napak in podobnega. Prihranki so lahko veliki, v enaki meri tudi tveganje za velike stroške.

Za konec spodbuda k varčevanju : poleg samih tehničnih lastnosti motorja na stroške vzdrževanja v veliki meri vpliva sam voznik oz vozniki. Ljudje imamo različne stile vožnje, različne pogoje vožnje ter različno razumevanje tehnike. Posledično imamo različne stroške vzdrževanja. Pospeševanje, prestavljanje, zaviranje in vse ostale aktivnosti vožnje se v končni fazi odrazi na izrabljenem potrošnem materialu. Prihranki na prevoženih 100.000 km se lahko izrazijo z mesečno plačo.  Kar je po mojem skromnem mnenju vredno vsaj razmisleka.